Zvok in sluh

Zvok in sluh

SLUH

Kako pomembno vlogo v našem življenju igra sluh se dobro zavemo šele takrat, ko ne slišimo več dobro, ali pride do drugih težav. Nastanek naglušnosti lahko pretrga našo vez z zunanjim okoljem in onemogoči normalno sporazumevanje. Izguba sluha velja za težjo prizadetost kot izguba vida, kajti s poslušanjem pridobimo največ informacij. Izguba sluha človeka tudi bolj osami.

Človek je socialno bitje in sluh mu omogoča komunikacijo in prepoznavanje glasov. Svet, v katerem živimo, je svet slišečih. Prilagojen je ljudem, ki dobro verbalno komunicirajo. V primeru težav  sluhom nastopi vrsta težav, če si naglušna oseba to prizna, ali ne.

Če se naglušnosti ne da odpraviti z zdravljenjem, se običajno z velikim uspehom uporablja sodobne slušne aparate, ki so natančno prilagojeni posamezniku in njegovemu sluhu.

“Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.”

Helen Keller, ameriška slepa in gluha pisateljica, politična aktivistka in predavateljica

 

ZVOK

Kaj je zvok?

Zvok je longitudinalno valovanje, ki za razširjanje potrebuje sredstvo. Zvok povzroči v sredstvu mesta z nekoliko večjo gostoto, ki jim sledijo mesta z nekoliko manjšo gostoto. Zgoščine in razredčine potujejo po snovi z zvočno hitrostjo.

 

Kakšen je zvok?

Zvok slišimo, ko zvočno valovanje v zraku prispe v uho. Tu se pretvori v električne impulze, ki jih možgani predelajo v čutni signal. Številne lastnosti zvoka, kot ga slišimo, so neposredno odvisne od lastnosti vpadnega zvočnega valovanja.

Lastnosti zvoka

Jakost zvoka

Jakost zvoka je določena kot količina zvočne energije,
ki v časovni enoti pade na neko ploskev. Je neposredno
povezana s tlačno razliko med zgoščinami in razredčinami.
Večja kot je tlačna razlika, več energije vsebuje zvočno valovanje.

Višina zvoka

Višina zvoka je sorazmerna frekvenci valovanja.
Višja kot je frekvenca, višji zvok slišimo. V glasbi je osnovno
merilo za višino oktava. Za eno oktavo višji ton pomeni dvakrat
višjo frekvenco.

Barva zvoka

Različna glasbila pri enaki višini oddajajo povsem drugačen zvok,
ki je lasten posameznemu instrumentu. To lastnost imenujemo barva zvoka.
Poleg osnovnega tona so v zvoku glasbila prisotni tudi alikvotni toni.
Barva zvoka je odvisna od tega, kateri alikvotni toni so vsebovani v zvoku
in kakšna je njihova jakost.

Trajanje

Zvoki v naravi lahko trajajo zgolj trenutek ali pa zelo dolgo.
Večina zvokov se s časom spreminja, nekateri pa se s časom ponovijo
(periodičnost). Trajanje zvokov je zelo pomembno v glasbi,
saj dolžina tonov določa ritem.

Oblike zvoka

Ogromno množico vseh zvokov je skoraj nemogoče razvrstiti v razrede, ob upoštevanju zgornjih lastnosti pa lahko ločimo nekaj osnovnih oblik: ton, zven, šum, pok in ropot.

Ton je najbolj enostavna in osnovna oblika zvoka.

Zven vsebuje višja harmonska nihanja oz. alikvotne tone.

Šum nima določene višine.

Pok ima podobne lastnosti kot šum.

Ropot je kombinacija šuma in pokov.

Od kod prihaja zvok

Zvok je povsod okrog nas. Vsako gibanje v naravi povzroči premikanje molekul zraka in je vir določenega zvoka. Množice vseh zvokov se pogosto sploh ne zavedamo in v popolni tišini (gluha soba) občutimo nelagodje.

Odmevni čas

Odmevni čas – osrednji akustični parameter prostora – je določen kot čas po katerem jakost odmeva v prostoru po izklopu zvočnega vira pade na milijoninko prvotne vrednosti ali za 60dB.

Kakovost zvoka

V večini primerov se višji toni bolj absorbirajo kot nižji. V običajnem prostoru po nekaj deset odbojih v odbitem zvoku ni več visokih frekvenc.

Pojav poslabša kakovost zvoka. Dolgi odmevni časi na primer kvarijo razumljivost govora. Samoglasniki vsebujejo veliko več energije, zato dlje časa vztrajajo v odmevu in zakrijejo soglasnike. Primer slabe akustike za govor je cerkev. Še bolj kritična je frekvenčno neenakomerna absorpcija v primeru glasbe. Bogat zven nekaterih glasbil predstavljajo predvsem višji alikvotni toni, ki so zato precej okrnjeni. Akustično neprimerna dvorana spremeni barvo zvoka glasbil in v njej lahko tudi najboljša Stradivarijeva violina zveni podobno kot violina slabše kakovosti.

Težavo rešujemo z uporabo materialov, ki čim bolj enakomerno absorbirajo nizke in visoke tone. Zelo primerne se pravilno izdelane lesene obloge, ki so prijazne do višjih frekvenc, zagotavljajo pa tudi nekaj absorpcije pri nizkih. H kakovosti zvoka pomembno prispeva tudi občinstvo, ki dobro absorbira vse frekvence.

Človek in zvok

Zvok je poleg svetlobe najpomembnejši medij za komunikacijo človeka z okoljem. V milijonih let evolucije so se razvili zelo zmogljivi organi za zaznavanje in ustvarjanje zvoka.

Občutljivost ušesa

Človek na splošno sliši frekvence med 1 Hz in 20 kHz. S starostjo se predvsem zgornja meja znižuje.

Meja slišnosti

Ko zvočno valovanje v zraku doseže uho, preda energijo bobniču, ki zaniha. Da se ta proces sproži je potrebna minimalna energija, ki jo imenujemo meja slišnosti. Zvoka pod spodnjo mejo jakosti uho sploh ne zazna. Občutljivost ušesa se močno spreminja s frekvenco zvoka. Najvišja je v območju med 2000 in 5000 Hz, kar sovpada z območjem, ki je najpomembnejše za razumevanje govora. V tem območju uho zazna tresljaje, katerih odmik je manjši od atomskega jedra in tlačne spremembe v velikosti ene bilijoninke atmosferskega tlaka.

Jakost zvoka

Nad pragom slišnosti uho logaritemsko zaznava tudi spremembe v jakosti zvoka, zato za merjenje v akustiki uporabljamo logaritemsko skalo z osnovno enoto decibel (dB). 1 dB pomeni približno 25% povečanje energije zvoka in je najmanjša sprememba v jakosti zvoka, ki jo uho lahko zazna. Zvokov enakih jakosti, vendar različnih frekvenc uho ne zaznava kot enako glasne. Glasnost zvoka je fiziološka količina in odraža frekvenčno občutljivost ušesa. Enota za glasnost je fon.

Z naraščanjem jakosti postaja zvok vse manj prijeten. Pri 120 do 130 decibelih se pojavi bolečina in tudi nevarnost občasnih ali trajnih poškodb ušesa. Energija zvoka pri tej jakosti je desetbilijonkrat večja kot na pragu slišnosti.

Z nadaljno uporabo spletnega mesta se strinjate z našimi spletnimi piškotki. Več informacij

Zaradi optimalnega brskanja so aktivirani piškotki. Če nadaljujete brskanje po spletnem mestu sprejemate splošne pogoje piškotkov tega spletnega mesta.

Zapri